Lipa je listopadno drevo, ki zraste do 40 m visoko. Spada v družino lipovk (Tiliaceae). Pri nas raste več vrst lip (navadna lipa in lipovec - črna L, srebrna L, ameriška 1.. krimska 1.,), med seboj se ne razlikujejo veliko, vse pa so zdravilne. Navadna lipa je drevo, ki zraste do 30 m visoko, veje se razprostirajo na široko, les je mehak, skorja žilava. Včasih le s težavo razlikujemo po videzu zelo podobna drevesa navadne lipe in lipovca ter tudi njunih križancev. Pomembna razlikovalna znaka sta barva dlačic v pazduhah žil na spodnji strani lista ter število rumenkastih do zelenih dišečih cvetov v kobulah visečih socvetij. Deblo je po večini kratko, krošnja najprej stožčasta, pozneje pa kroglasta. Listi so pecljati, «kroglasti, srčasti in zašiljeni, rob je nazobčan, zgornja stran je temnejša kot spodnja. Ima 5 do 15 rumenkastih, intenzivno dišečih cvetov, ki so združeni v viseča kobulasta do lasasta socvetja, in velik pricvetni list, ki ima gladek rob.
 
Lipovec je mogočno drevo, ki zraste do 50 m visoko. To so mogočne vaške lipe, ki dosežejo starost sto in več let. Listi so veliki, srčaste oblike, nazobčani in na obeh straneh enake zelene barve; od tod ime črna lipa. Plodovi so majhni oreški, pokriti z debelo lupino, ki ima pet izrazito vidnih robov. Navadna lipa cveti v prvi polovici junija, črna pa v prvi polovici julija. Srebrna lipa je samonikla v Jugovzhodni Evropi in Mali Aziji, v Srednji Evropi pa je pogosto parkovno in drevoredno drevo.  Lipa je cenjena čebelja paša, cveti junija in julija, cvetenje normalo traja dva do tri tedne. Na cvetovih lipe čebele najraje nabirajo medičino zjutraj in zvečer, ker je takrat izločanje medičine največje. Lipe spadajo v skupino najbolj medovitih rastlin.
 
Lipov med je svetlo rumenkast, s prijetnim okusom. Je prvovrsten med. V izjemnih okoliščinah (če se temperatura povzpne na več kot 30 °C in če je vlažnost zraka visoka) lahko celo omamlja čebele. Cvetovi srebrne lipe proizvajajo veliko medičine (nektarja), vendar je za srednjeevropske čebele neprebavljiva. Lipa pri nas redko medi, pa tudi sicer je njena paša nezanesljiva. Medi le tedaj, če je v zemlji in zraku dovolj vlage. Takrat lahko opazimo v cvetovih drobne kapljice dišeče tekočine. En tak cvet zadostuje, da čebela napolni svoj medeni želodček.