Članek
Danes je slovenski dan brez zavržene hrane
Objavljeno Apr 24, 2024

24. april je že četrto leto zapored slovenski dan brez zavržene hrane. Ključni namen aktivnosti ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane je slehernega posameznika spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter predstaviti številne možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni, ter ozaveščati o pomenu preudarnega načrtovanja nakupov.

Podatki o količini zavržene hrane so zaskrbljujoči
Po podatkih Sursa iz leta 2021 je vsak Slovenec povprečno zavrgel 68 kilogramov hrane. Še vedno največ zavržkov nastane v gospodinjstvih, kar pomeni, da smo ravno posamezniki tisti, ki lahko naredimo največjo spremembo.

Globalno gledano 2 % hrane zavržejo trgovci, 5 % gostinci, največ, 11 %, pa gospodinjstva. Teh količin zavržene hrane se pogosto niti ne zavedamo, a po drugi strani pomenijo resno grožnjo za naše okolje. Zavržena hrana namreč vpliva na gospodarsko, družbeno in okoljsko trajnost prehranskih sistemov, saj zavržki hrane pomenijo izgubo virov, ki se uporabljajo v proizvodnji, kot so zemlja, voda, energija in vložki, ter povečanje emisij toplogrednih plinov.

Zavržki hrane so svetovni problem
Hrana se izgublja ali zavrže v celotni dobavni verigi, od začetne kmetijske proizvodnje do končne porabe v gospodinjstvih. Od razvitosti države pa je odvisno, na kateri stopnji se je zavrže največ – v državah z nizkimi dohodki zavržki hrane prevladujejo v fazi proizvodnje, medtem ko se v razvitih državah največ hrane zavrže na maloprodajni in potrošniški ravni.

Raje kot v smeti pretvorimo v nove jedi
V kuhinji se nam pogosto zgodi, da nam pri pripravi obrokov ostanejo nekatera živila. Že z malo domišljije jih lahko koristno porabimo za pripravo novih jedi ter tako bistveno zmanjšamo količino zavržkov in hkrati tudi prihranimo. Jedem pa lahko dodamo med, ter jih na ta način še izboljšamo, saj ga lahko dodamo tako mesnim jedem, ribam, omakam, marinadam, zelenjavi, sadju kot tudi slaščičarsko - pekovskemu pecivu.

Med lahko uporabimo kot dodatek marinadam za razne vrste mesa, predvsem pri svinjini, divjačini, govedini, domači in divji perutnini, drobnici, pri svežih in prekajenih ribah, morski hrani in zelenjavi, ki je lahko dušena, pečena ali ocvrta. Meso lahko glaziramo tako, da zmešamo olje in med, temu dodamo še manjšo količino želeja rdečega ribeza ali brusnic in namažemo po mesu pred koncem pečenja.

Pri hladnih začetnih jedeh med dodajamo k raznim sirom, ki jih kombiniramo s sadjem in oreščki, hladnim pečenkam in dodajamo v prelive za razne solate. Lahko popestri okus raznim hladnim in toplim juham ter omakam. Razne jedi iz riža, testenin, stročnic, zelenjave, oreščkov, lahko tudi mesa, dobijo sladko kisli priokus eksotičnih kuhinj. Med je lahko dodan kipnikom ali pudingom, kruhu in raznim vrst jedi iz raznega testa, kremam, strjenkam, sladoledom ter zmrzlinam. Uporabljamo ga lahko pri vlaganju sadja in zelenjave. Odlično tekne k svežemu sadju.

Kateri med ponuditi potrošniku?

SLOVENSKI MED Z ZAŠČITENO GEOGRAFSKO OZNAČBO

Bogastvo in pestrost rastlinskega sveta Slovenije se odražata v vonju, barvi in aromi Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo. Prepletenost različnih podnebij in geografska razgibanost ustvarjata edinstvene pogoje za pridelavo medu, kar pomeni, da tukaj najdemo veliko število različnih vrst medu. Ker je med pridelan izključno v Sloveniji, ga odlikujeta bogata aroma, vonj in okus, kar je vse odraz biotske raznovrstnosti Slovenije, njene geografske razgibanosti in stičišča treh podnebij. Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo ima višja merila kakovosti, kot jih predpisuje Pravilnik o medu, saj vsebuje manj kot 18,6 % vode in manj kot 15 mg/kg HMF-ja. Ustrezati mora tudi zahtevam, ki se nanašajo na vrednost pH-ja medu, električno prevodnost in vsebnost sladkorjev v medu. Ime Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo lahko nosijo: akacijev, lipov, cvetlični, kostanjev, smrekov, hojev in gozdni med.

Potrošniku lahko prepoznavnost dokažete preko prelepke na pokrovu kozarca, ki vključuje evropski simbol kakovosti. Del prelepke pa je tudi serijska številka, po kateri točno vemo, kdo je Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo pridelal in kje je bil pridelan.

KOČEVSKI GOZDNI MED Z ZAŠČITENO OZNAČBO POREKLA
Kočevska gozdnata krajina se zaradi neokrnjenosti narave uvršča med najbolj ohranjena področja Evrope in slovi kot izredno gozdnata krajina. Kočevski gozdni med dosega višja merila kakovosti od Pravilnika o medu, saj vsebnost vode ne sme biti višja od 18,6 %, vsebnost HMF-ja pa mora biti manjša od 10 mg/kg. Ime Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla lahko nosijo: gozdni, smrekov, hojev in lipov med.

Kočevski gozdni med je potrošniku prepoznaven preko enotne nalepke in prelepke, logotipu Združenja Kočevski med ter po nacionalnem zaščitnem znaku in evropskem simbolu kakovosti.

Kočevski gozdni med se pridobiva na območjih Republike Slovenije, ki obsegajo občine Kočevje, Kostel, Osilnica, Loški Potok, Sodražica in Ribnica ter delno občine Črnomelj, Semič, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Velike Lašče in Dobrepolje.

KRAŠKI MED Z ZAŠČITENO OZNAČBO POREKLA
Posebnost kraških rastlin in suho podnebje oblikujeta polno in izrazitejšo aromo medu. Kraški med z zaščiteno označbo porekla je tako bolj aromatičen in bolj suh od drugih tipov medu.
Območje pridelave Kraškega medu z zaščiteno označbo porekla se razteza na Krasu na submediteranskem območju. Bližina morja vpliva na sorazmerno dolgo vegetacijsko dobo, kar pozitivno prispeva k pestrosti čebelje paše. Rešeljika, travniška kadulja, žajbelj, bela deteljica, materina dušica, hrast, žepek in številne druge medeče rastline vplivajo na edinstvenost Kraškega medu. Kraški med je zaradi podnebnih razmer in mikroklime po svoji vsebini zrel, zelo bogat z minerali, rudninskimi snovmi in encimi. Kraški med mora vsebovati manj kot 18 % vode in največ 40 mg/kg HMF-ja.

Ime Kraški med z zaščiteno označbo porekla lahko nosijo: akacijev, cvetlični, gozdni, lipov, kostanjev, divje češnje, rešeljike in žepka.

Potrošniku lahko pokažete kako se ga prepozna preko nalepke, ki poleg ostalih obveznih označb vsebuje serijsko številko in nacionalni zaščitni znak ter prelepki, kjer je označen evropski simbol kakovosti.

Območje pridelave se razteza na 720 km2, na območju naslednjih občin: Komen, Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina.

KAKO POSTATI KORISTNIK SISTEMA SLOVENSKI MED Z ZAŠČITENO GEOGRAFSKO OZNAČBO?
Izpolnim pristopno izjavo. Najdem jo na www.slovenskimed.si

Pokličem terenskega svetovalca iz mojega okoliša. Seznam terenskih svetovalcev najdem tukaj http://www.czs.si/content/B2

S terenskim svetovalcem izpolniva obrazce notranje presoje, opravi mi terenske meritve kontrolnih vzorcev medu in svetuje glede pravilnega označevanja medu.

Po dostavi dokumentov notranje presoje in vsaj enega kontrolnega vzorca medu na ČZS ter uspešno opravljeni notranji presoji prejmem potrdilo o vpisu v register proizvajalcev SMGO.

Notranjo presojo opravljam na vsake tri leta, terensko meritve vsebnosti vode in električne prevodnost pa je priporočljivo, da se opravlja vsako leto.

Moji vzorci medu so dodatno kontrolirani v laboratoriju ČZS.

Izdaja potrdila o vpisu v register proizvajalec pomeni, da moje čebelarstvo izpolnjuje pogoje, da postanem aktivni koristnik sistema.

Aktiven postanem s prvim naročilom zaščitnih prelepk, ki jih naročam po pisnem naročilu v tajništvu ČZS.

Ves čas spoštujem in se ravnam po Pravilih sistema, zagotavljam višjo kakovost in vodim sledljivost. Vse pomembne dokumente najdem tukaj http://www.slovenskimed.si/Si/smgo.php

Konec leta poročam o količini medu in številu prelepk, ki sem jih porabil za označitev Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo.

Za dodatna vprašanja in pomoč pa se vedno lahko obrnem na ČZS aljaz.debelak@czs.si.

KAKO POSTATI KORISTNIK SISTEMA KRAŠKI MED Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM?
Čebelariti moram znotraj geografskega območja Krasa.

Seznaniti se moram s Pravili delovanja in izpolniti pristopno izjavo.

Voditi moram sledljivost in evidence o čebeljih pašah, menjavi satja, zaščiti satja, krmljenju čebel in izvajanju ukrepov iz zdravstvenega varstva.

Oddati vlogo za oceno ustreznosti čebelarske prakse in terensko meritev medu.

Oddati vlogo za naročilo nalepk Kraški med.

Za dodatna vprašanja in pomoč se lahko obrnem na ČZS aljaz.debelak@czs.si ali ČD Sežana cd.sezana@gmail.com

KAKO POSTATI KORISTNIK SISTEMA KOČEVSKI GOZDNI MED Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM?
Čebelariti moram znotraj geografskega območja, ki ga zajema Kočevje.

Seznaniti se moram s Pravili delovanja sistema.

Voditi moram sledljivost in ustrezno dokumentacijo.

Za dodatna vprašanja in pomoč se lahko obrnem na ČZS aljaz.debelak@czs.si ali Združenje Kočevski med primoz.pahor@rc-kocevjeribnica.si

Vključite se v Evropske sheme kakovosti in dokažite kupcem, da delate dobro, da je vaš med višje kakovosti in z znanim poreklom.

v kolikor pa se vam utrne še kakšna ideja za recept z medom preko katerih lahko zmanjšamo zavržke hrane, ga pošljite na elektronski naslov mojca.pibernik@czs.si. Recept bomo objavili pod rubriko MEDENI RECEPTI, vsebuje pa naj ključne sestavine in sicer:

1. Naslov - ime jedi

2. Opis jedi

3. Sestavine s količinami

4. Postopek priprave

5. Fotografija pripravljene jedi

Mojca Pibernik, svetovalka specialistka za ekonomiko čebelarjenja, ČZS, JSSČ

#ekonomika #društva #čebelarstvo #czs