Cankarjev dom ob 7. svetovnem dnevu čebel in 13. obletnici urbanega čebelarstva na strehi CD

Cankarjev dom se kot eden od začetnikov urbanega čebelarstva v Sloveniji pridružuje praznovanju 7. svetovnega dneva čebel (20. maj), katerega glavni namen je ozaveščanje o pomenu čebel ter drugih opraševalcev za človeštvo, prehransko varnost, globalno odpravo lakote, varstvo okolja in biotsko raznovrstnost. Čebele so opraševalke večine rastlin ter pomemben člen naravnega ravnovesja in obstoja življenja na Zemlji.

V Cankarjevem domu so na eno od strešnih teras 1. aprila 2011 prvi namestili t. i. nakladne panje in začeli z urbanim čebelarstvom. Pobudo je dal Franc Petrovčič, sodelavec Cankarjevega doma, ki je prejemnik odlikovanja Antona Janše III. in II. reda. Med, ki ga čebele že desetletje pridelujejo na strehi CD, uspešno prestaja vsakoletne analize referenčnega laboratorija v Bremnu in je vključen v shemo višje kakovosti s certifikatom Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo (SMGO).

Vsakoletna medena bera v CD je odvisna od števila čebeljih družin in vremenskih razmer ob najbujnejšem cvetenju, običajno pa letno iztočimo dvajset kilogramov na čebeljo družino. Letos spomladi je v panjih na strehi CD šest družin kranjskih čebel. Letošnje nepredvidljivo spomladansko vreme, od hude vročine do dolgotrajnega dežja in nižjih temperatur, vplivajo na razvoj in donos čebeljih družin, tako da podnebne oz. klimatske spremembe že nekaj let bistveno vlivajo na razvoj čebeljih družin.

Na strehi Cankarjevega doma čebele sobivajo s kulturo že dvanajst let in tako smo med prvimi urbanimi čebelarji v Sloveniji. Cankarjev med je visoke kakovosti s certifikatom Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Cankarjev dom je član Čebelje poti v Ljubljani, ki jo je leta 2015 zasnovala ter jo danes vodi in nadgrajuje Mestna občina Ljubljana.



Vzgoja mladih je ena od ključnih nalog Cankarjevega doma, ki s svojim programom skrbi za kakovostno kulturno in umetniško ponudbo ter izobraževanje, ozavešča pa tudi o pomenu sobivanja z naravo, ohranjanju okolja in narave, trajnostnega razvoja ter blaženja škodljivih vplivov na okolje z razstavami in drugimi prireditvami.


Društvo Urbani čebelar in ljubljanska Čebelja pot

Cankarjev dom je eden od pobudnikov društva Urbani čebelar, ki skrbi za uveljavljanje, izobraževanje in odgovorno ravnanje s čebelami v mestu, ter član Čebelje poti v Ljubljani, ki jo je leta 2015 zasnovala ter jo danes vodi in nadgrajuje Mestna občina Ljubljana z različnimi dejavnostmi (poznejšo košnjo in sajenjem dišavnic ter avtohtonih medovitih rastlin in dreves) in dejavnim vključevanjem članov, skrbi za blaginjo čebel v mestu in pomaga širiti glas o pomenu čebel v našem ekosistemu.

O svetovnem dnevu čebel

Generalna skupščina OZN je decembra 2017 podprla predlog Slovenije in 20. maj razglasila za svetovni dan čebel.
Leta 2014 je predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč dal pobudo, da bi Organizacija združenih narodov 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Država Slovenija je enotno pobudo podprla in tako je generalna skupščina OZN 20. decembra 2017 sprejela resolucijo o 20. maju kot svetovnem dnevu čebel. Pobudo je leta 2015 v Južni Koreji soglasno podprla tudi svetovna čebelarska organizacija Apimondia (Mednarodna zveza čebelarskih organizacij).
20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–73), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in v tistem času enega največjih strokovnjakov za to področje. Anton Janša je bil prvi moderni učitelj čebelarstva na svetu; Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi Čebelarski šoli na Dunaju. Poznan je postal še pred svojo smrtjo leta 1773. Po 1775 so morali vsi državni čebelarski učitelji učiti čebelarstvo po njegovi metodi poučevanja.

Populacija čebel in drugih opraševalcev se alarmantno zmanjšuje

Študije Organizacije združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacija čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšuje, zaradi česar so čebele in drugi opraševalci vse bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel ter drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe. Čebele potrebujejo čist zrak, vodo in čisto okolje v širšem smislu.

Slovenija po številu čebelarjev v svetovnem vrhu

Slovenija se po številu čebelarjev na prebivalstvo uvršča v sam svetovni vrh; vsak dvestoti prebivalec je čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Kar tri odstotke vseh slovenskih čebelarjev, ki imajo več kot štiri tisoč petsto panjev, deluje na območju Mestne občine Ljubljana. Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, leta 2011 pa je med prvimi državami članicami EU prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov na ozemlju države.

22. aprila 2024 je bil na volilni skupščini Evropske čebelarske zveze (EBA) za prvega predsednika omenjene organizacije, ki ima sedež v Sloveniji, izbran predsednik slovenske čebelarske zveze Boštjan Noč. Eden izmed ciljev Evropske čebelarske zveze je razvoj učinkovitih postopkov za popolno izločitev ponarejenega medu na evropskem trgu.

Čebele imajo v naravi pomembno vlogo, tudi za obstoj človeštva. V Sloveniji se njihovega izjemnega poslanstva ljudje dobro zavedajo, zato je čebelarstvo močno zasidrano v slovensko tradicijo.

Trajnostni cilji Cankarjevega doma

Cankarjev dom sledi 11. cilju trajnostnega razvoja OZN ter s sajenjem medovitih rastlin, urbanim čebelarstvom, vzdrževanjem parkovnih površin Parka Sveta Evrope z dvesto let starimi drevesi krepimo idejo o trajnostnih mestih in skupnostih. Čebele oprašujejo tri četrtine vrst svetovnih poljščin ter ustrezajo glavnim karakteristikam Agende 2030 za trajnostni razvoj, prehranjevanje ljudi in skrb za planet. Opraševalci imajo ključno vlogo ob pomoči pri prehranjevanju rastočega števila svetovnega prebivalstva na trajnostni način ter ohranjanju biotske raznovrstnosti in živahnega ekosistema.

Trajnostno tudi na mikroravni

Cankarjev dom je v letošnjem aprilu prvič za zaposlene priredil trajnostni dogodek Cankarjeva izmenjevalnica, na katerem so zaposleni menjali uporabne stare predmete in stvari. Cankarjeva izmenjevalnica je projekt, ki temelji na pošteni menjavi, krepitvi solidarnosti, spoštovanju narave; je prostor za širjenje zavesti o pomenu ponovne uporabe, odgovornosti do soljudi in okolja. Predmete, ki niso našli novega lastnika, smo odpeljali na center druge rabe.
Od začetka maja je v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma obiskovalcem na voljo pitnik, s katerim želimo zmanjšati porabo ustekleničene vode, kar ustvarja odpadke ter porablja energijo za proizvodnjo in prevoz. Spodbujamo uporabo lastnih steklenic oziroma plastenk za večkratno uporabo ter s tem zdrav in trajnosten način življenja.

Cankarjev dom