Članek
Objavljeno Oct 02, 2024
Povečana možnost opažanja gnezd azijskega sršena v jesenskem času – poziv k spremljanju in javljanju opažanj invazivne tujerodne vrste
Azijskega sršena zaenkrat v Sloveniji še nismo opazili, vendar zaradi njegovega uspešnega širjenja po Evropi obstaja velika verjetnost, da se bo kmalu pojavil tudi pri nas. Jeseni, ko drevesa izgubljajo listje, obstaja večja verjetnost opažanj gnezd azijskega sršena, ki so skrita visoko v drevesnih krošnjah. Azijski sršen je invazivna tujerodna vrsta, ki pomeni resno grožnjo naravi in ljudem. Za zdaj v Sloveniji še ni bil opažen, vendar zaradi njegovega uspešnega širjenja po Evropi obstaja velika verjetnost, da se bo kmalu pojavil tudi pri nas. Pozivamo javnost k javljanju morebitnih opažanj v aplikacijo Invazivke.si ali Zavodu RS za varstvo narave na naslov: invazivke@zrsvn.si. Priložena naj bo tudi fotografija opaženega osebka ali gnezda.
Širjenje azijskega sršena po Evropi
Azijski sršen (Vespa velutina nigrithorax) izvira iz jugovzhodne Azije. V Evropi je bil prvič opažen leta 2004 v Franciji, kamor je bil zanesen kot slepi potnik pri transportu. Nova območja kolonizira tudi s spontanim širjenjem, letno lahko prepotuje do 200 km. Trenutno so v Evropi njegove populacije zabeležene na Portugalskem, Nizozemskem, v Španiji, Franciji, Veliki Britaniji, Belgiji, Luksemburgu, Nemčiji in Italiji. Vrsta se je pojavila tudi na Češkem, Madžarskem in v Avstriji, kjer so bili ukrepi za hitro odstranitev za zdaj uspešni. V Sloveniji azijski sršen še ni bil opažen. Zaradi njegovega uspešnega širjenja po Evropi pa obstaja velika verjetnost, da se bo kmalu pojavil tudi pri nas.
Gre za invazivno tujerodno vrsto
Za invazivke velja, da jih je v naravno okolje izven svojega območja naravne razširjenosti (namerno ali nenamerno) vnesel človek. Na novem območju se razmnožujejo in širijo ter imajo negativen vpliv na domorodno biotsko raznovrstnost, ekosistemske funkcije, gospodarske dejavnosti, zdravje in kakovost življenja ljudi. V primeru azijskega sršena so njegovi glavni negativni vplivi povezani s plenjenem čebel in drugih opraševalcev. Gnezda azijskega sršena lahko štejejo več tisoč osebkov, ki za svoj razvoj potrebujejo veliko hrane. Odrasli osebki se sicer hranijo s sladkorji, vendar za zagotavljanje beljakovinsko bogate hrane za razvoj ličink plenijo druge žuželke. S tem negativno vplivajo na domorodne vrste in ekosisteme, saj zmanjšujejo lokalne populacije žuželk, biotsko pestrost, so tekmec domorodnim vrstam in vplivajo na stopnjo opraševanja. Velika grožnja so predvsem za kmetijstvo, zaradi zmanjšanja stopnje opraševanja rastlin, plenjenja čebeljih družin in hranjenja s sadjem. V primeru pika lahko povzročijo tudi zdravstvene težave pri ljudeh, še posebej v primeru alergij na strup, ko lahko pride do anafilaktičnega šoka.
Status vrste
Zaradi potencialno velikih negativnih vplivov na okolje je azijski sršen od leta 2017 uvrščen na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo. Skladno z Uredbo EU 1143/2014 zanj veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. V primeru zgodnjega odkritja te invazivne tujerodne vrste pri nas mora Ministrstvo za naravne vire in prostor o tem obvestiti Evropsko komisijo ter najkasneje v treh mesecih začeti izvajati ukrepe za trajno odstranitev vrste iz narave. Trenutno Zavod RS za varstvo narave skupaj z deležniki (Čebelarska zveza Slovenije, Nacionalni veterinarski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo, Gozdarski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenija ter Kmetijski inštitut Slovenije) in Ministrstvom za naravne vire in prostor pripravlja Načrt hitrega odzivanja na zgodnje odkritje azijskega sršena v Sloveniji, ki bo protokol ukrepanja v primeru najdbe.
Poziv k spremljanju in poročanju opažanj
Zavod RS za varstvo narave poziva vse državljane, da se pridružijo spremljanju prisotnosti azijskega sršena. Če opazite gnezdo ali osebke z značilnimi lastnostmi, ZRSVN o tem nemudoma obvestite v spletni ali mobilni aplikaciji Invazivke.si (https://www.invazivke.si) ali na elektronski naslov: invazivke@zrsvn.si. Vaša opažanja so ključnega pomena za zgodnje odkrivanje ter hitro in učinkovito ukrepanje proti širjenju te invazivke pri nas.
Pri sporočanju morebitnih opažanj posredujte naslednje podatke:
‒ kaj (osebek, gnezdo),
‒ koliko (število osebkov ali gnezd),
‒ kje (koordinate),
‒ kdaj (datum),
‒ fotografija ali videoposnetek,
‒ ime in podatki za stik najditelja.
Kako prepoznati azijskega sršena ali njegovo gnezdo
Telo azijskega sršena je z razdalje videti precej temno, saj sta glava in oprsje črna. Zadek je pretežno rjave barve, z ozkimi rumenimi obrobami členov in rumenim četrtim členom zadka. Noge so večinoma rjave, le skrajni členi so rumeni. Sprednji del glave s čeljustmi je prav tako obarvan rumeno. V dolžino meri 2‒3 cm.
Prepoznavni znak sršenov so tudi gnezda, ki jih zgradijo spomladi in jih naseljujejo vse do pozne jeseni. Gnezda azijskega sršena so velike okrogle ali jajčaste strukture, zgrajene iz celuloze. Merijo 60 × 80 cm in imajo majhno vhodno odprtino na strani. Gnezda so med vejami v drevesnih krošnjah ali na drugih visokih strukturah, kot so podstrešja ali balkoni. Azijski sršen se pojavlja v različnih naravnih habitatih, na kmetijskih površinah in v urbanih območjih. Najlažje ga bomo opazili med aprilom in oktobrom, najbolj aktiven je podnevi, ob mraku preneha leteti.
Še en tujerodni sršen
V Slovenji so bila že zabeležena posamezna opažanja druge tujerodne vrste sršena. Orientalski sršen (Vespa orientalis) je bil pri nas prvič opažen leta 2019, ni pa povsem jasno, ali se je razširil s spontanim širjenjem ali je bil zanesen kot slepi potnik pri transportu iz južnejših delov Evrope. Vsa tri opažanja orientalskega sršena so z območja Primorske. Vrsta je prisotna tudi na Hrvaškem in v Italiji.
Orientalski sršen v dolžino meri 2,5‒3,5 cm, je torej večji od azijskega sršena, prav tako se od njega loči po obarvanosti. Telo je v celoti rjavordeče barve, rumeni so le sprednji del glave in tretji ter četrti člen zadka. Čeljusti so rdečerjave. Gnezda orientalskega sršena so večinoma v tleh ali v drugih zaščitenih odprtinah.
Tujerodnih vrst ne smemo zamenjati z domorodnim evropskim sršenom
Evropski sršen (Vespa crabro) je nekoliko večji, doseže dolžino 3‒3,5 cm. Vrste se razlikujejo tudi po obarvanosti. Glava in oprsje evropskega sršena sta rdečerjava, zadek pa pretežno rumen, noge so v celoti rjave. Sprednji del glave s čeljustmi je rumene barve. V nasprotju z azijskimi imajo domorodni evropski sršeni gnezdo s široko vhodno odprtino na dnu gnezda. Njihova gnezda so tudi manjša, merijo 30 × 60 cm in jih redko postavljajo na prostem ‒ pogosto so v votlih drevesih, stavbah ali dimnikih.
Domorodni evropski sršen je naš zaveznik v boju proti invazivkam
Evropski sršen je pomemben del naše narave ‒ uravnava število žuželk, tudi nekaterih škodljivcev v kmetijstvu. Pomemben je tudi z vidika odpornosti ekosistemov proti azijskemu sršenu, saj je zanj edini naravni tekmec. Ob šibkih populacijah evropskega sršena se bodo lahko tujerodne vrste sršenov pri nas še lažje širile.
Čeprav tudi evropski sršen pleni čebele, njegov vpliv ni tako velik kot v primeru tujerodnih sršenov. Medonosne čebele so med sobivanjem z domorodnim sršenom že oblikovale obrambne mehanizme. V primeru tujerodnih sršenov, posebej azijskih, ki plenijo v velikem številu po več deset sršenov hkrati, pa se čebele ne znajo braniti napadov, se več zadržujejo v panju in ne odhajajo na pašo, kar lahko vodi v propad čebeljih družin. Škoda, ki jo domorodni sršen povzroči v čebelarstvu in sadjarstvu, je manjša, kot so njegove koristi v okolju, zato ga ne smemo uničevati.
Ne ukrepajte sami
Strah pred invazivnim tujerodnim azijskim sršenom ne sme sprožiti nepremišljenega lovljenja sršenov, saj lahko s tem dosežemo nasproten učinek. Ne nastavljajte neselektivnih pasti za lovljenje sršenov, saj se vanje prepogosto ujamejo tudi domorodni sršeni in druge žuželke. Obramba mora temeljiti na hitri zaznavi in ukrepih ‒ lociranju in uničevanju gnezd s strani primerno opremljenih in usposobljenih služb.
Zaradi potencialne škode, ki jo azijski sršen lahko povzroči našim ekosistemom in kmetijstvu, je izjemno pomembno, da se ob morebitnem opažanju ukrepa hitro in učinkovito. Skupaj lahko pripomoremo k ohranjanju naravnega ravnovesja in zaščitimo domorodne vrste.
Viri:
Bevk, D., Verbič, T. 2024. »Domači sršen«, spregledani varuh čebel. Slovenski čebelar 6/2024 (126): 174‒175.
Kus Veenvliet, J., Veenvliet, P. 2020. Opisi izbranih invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo. Poročilo naloge: Materiali za ozaveščanje o invazivnih tujerodnih vrstah. Zavod Symbiosis.
EASIN ‒ European Alien Species Information Network:
Dodatno gradivo:
Azijski sršen (Vespa velutina): https://www.invazivke.si/vrste_zapis.aspx?zapst=53
Azijski sršen (Vespa velutina):
Orientalski sršen (Vespa orientalis): https://www.invazivke.si/vrste_zapis.aspx?zapst=146
Informativni list za prepoznavanje ‒ Možnosti razlikovanja nekaterih podobnih žuželk:
Ocena tveganja za azijskega sršena (Velika Britanija): https://www.iasregulation.be/440/download
Živa Hanc, dipl. bio. Zavod RS za varstvo narave
Azijskega sršena zaenkrat v Sloveniji še nismo opazili, vendar zaradi njegovega uspešnega širjenja po Evropi obstaja velika verjetnost, da se bo kmalu pojavil tudi pri nas. Jeseni, ko drevesa izgubljajo listje, obstaja večja verjetnost opažanj gnezd azijskega sršena, ki so skrita visoko v drevesnih krošnjah. Azijski sršen je invazivna tujerodna vrsta, ki pomeni resno grožnjo naravi in ljudem. Za zdaj v Sloveniji še ni bil opažen, vendar zaradi njegovega uspešnega širjenja po Evropi obstaja velika verjetnost, da se bo kmalu pojavil tudi pri nas. Pozivamo javnost k javljanju morebitnih opažanj v aplikacijo Invazivke.si ali Zavodu RS za varstvo narave na naslov: invazivke@zrsvn.si. Priložena naj bo tudi fotografija opaženega osebka ali gnezda.
Širjenje azijskega sršena po Evropi
Azijski sršen (Vespa velutina nigrithorax) izvira iz jugovzhodne Azije. V Evropi je bil prvič opažen leta 2004 v Franciji, kamor je bil zanesen kot slepi potnik pri transportu. Nova območja kolonizira tudi s spontanim širjenjem, letno lahko prepotuje do 200 km. Trenutno so v Evropi njegove populacije zabeležene na Portugalskem, Nizozemskem, v Španiji, Franciji, Veliki Britaniji, Belgiji, Luksemburgu, Nemčiji in Italiji. Vrsta se je pojavila tudi na Češkem, Madžarskem in v Avstriji, kjer so bili ukrepi za hitro odstranitev za zdaj uspešni. V Sloveniji azijski sršen še ni bil opažen. Zaradi njegovega uspešnega širjenja po Evropi pa obstaja velika verjetnost, da se bo kmalu pojavil tudi pri nas.
Gre za invazivno tujerodno vrsto
Za invazivke velja, da jih je v naravno okolje izven svojega območja naravne razširjenosti (namerno ali nenamerno) vnesel človek. Na novem območju se razmnožujejo in širijo ter imajo negativen vpliv na domorodno biotsko raznovrstnost, ekosistemske funkcije, gospodarske dejavnosti, zdravje in kakovost življenja ljudi. V primeru azijskega sršena so njegovi glavni negativni vplivi povezani s plenjenem čebel in drugih opraševalcev. Gnezda azijskega sršena lahko štejejo več tisoč osebkov, ki za svoj razvoj potrebujejo veliko hrane. Odrasli osebki se sicer hranijo s sladkorji, vendar za zagotavljanje beljakovinsko bogate hrane za razvoj ličink plenijo druge žuželke. S tem negativno vplivajo na domorodne vrste in ekosisteme, saj zmanjšujejo lokalne populacije žuželk, biotsko pestrost, so tekmec domorodnim vrstam in vplivajo na stopnjo opraševanja. Velika grožnja so predvsem za kmetijstvo, zaradi zmanjšanja stopnje opraševanja rastlin, plenjenja čebeljih družin in hranjenja s sadjem. V primeru pika lahko povzročijo tudi zdravstvene težave pri ljudeh, še posebej v primeru alergij na strup, ko lahko pride do anafilaktičnega šoka.
Status vrste
Zaradi potencialno velikih negativnih vplivov na okolje je azijski sršen od leta 2017 uvrščen na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo. Skladno z Uredbo EU 1143/2014 zanj veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. V primeru zgodnjega odkritja te invazivne tujerodne vrste pri nas mora Ministrstvo za naravne vire in prostor o tem obvestiti Evropsko komisijo ter najkasneje v treh mesecih začeti izvajati ukrepe za trajno odstranitev vrste iz narave. Trenutno Zavod RS za varstvo narave skupaj z deležniki (Čebelarska zveza Slovenije, Nacionalni veterinarski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo, Gozdarski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenija ter Kmetijski inštitut Slovenije) in Ministrstvom za naravne vire in prostor pripravlja Načrt hitrega odzivanja na zgodnje odkritje azijskega sršena v Sloveniji, ki bo protokol ukrepanja v primeru najdbe.
Poziv k spremljanju in poročanju opažanj
Zavod RS za varstvo narave poziva vse državljane, da se pridružijo spremljanju prisotnosti azijskega sršena. Če opazite gnezdo ali osebke z značilnimi lastnostmi, ZRSVN o tem nemudoma obvestite v spletni ali mobilni aplikaciji Invazivke.si (https://www.invazivke.si) ali na elektronski naslov: invazivke@zrsvn.si. Vaša opažanja so ključnega pomena za zgodnje odkrivanje ter hitro in učinkovito ukrepanje proti širjenju te invazivke pri nas.
Pri sporočanju morebitnih opažanj posredujte naslednje podatke:
‒ kaj (osebek, gnezdo),
‒ koliko (število osebkov ali gnezd),
‒ kje (koordinate),
‒ kdaj (datum),
‒ fotografija ali videoposnetek,
‒ ime in podatki za stik najditelja.
Kako prepoznati azijskega sršena ali njegovo gnezdo
Telo azijskega sršena je z razdalje videti precej temno, saj sta glava in oprsje črna. Zadek je pretežno rjave barve, z ozkimi rumenimi obrobami členov in rumenim četrtim členom zadka. Noge so večinoma rjave, le skrajni členi so rumeni. Sprednji del glave s čeljustmi je prav tako obarvan rumeno. V dolžino meri 2‒3 cm.
Prepoznavni znak sršenov so tudi gnezda, ki jih zgradijo spomladi in jih naseljujejo vse do pozne jeseni. Gnezda azijskega sršena so velike okrogle ali jajčaste strukture, zgrajene iz celuloze. Merijo 60 × 80 cm in imajo majhno vhodno odprtino na strani. Gnezda so med vejami v drevesnih krošnjah ali na drugih visokih strukturah, kot so podstrešja ali balkoni. Azijski sršen se pojavlja v različnih naravnih habitatih, na kmetijskih površinah in v urbanih območjih. Najlažje ga bomo opazili med aprilom in oktobrom, najbolj aktiven je podnevi, ob mraku preneha leteti.
Še en tujerodni sršen
V Slovenji so bila že zabeležena posamezna opažanja druge tujerodne vrste sršena. Orientalski sršen (Vespa orientalis) je bil pri nas prvič opažen leta 2019, ni pa povsem jasno, ali se je razširil s spontanim širjenjem ali je bil zanesen kot slepi potnik pri transportu iz južnejših delov Evrope. Vsa tri opažanja orientalskega sršena so z območja Primorske. Vrsta je prisotna tudi na Hrvaškem in v Italiji.
Orientalski sršen v dolžino meri 2,5‒3,5 cm, je torej večji od azijskega sršena, prav tako se od njega loči po obarvanosti. Telo je v celoti rjavordeče barve, rumeni so le sprednji del glave in tretji ter četrti člen zadka. Čeljusti so rdečerjave. Gnezda orientalskega sršena so večinoma v tleh ali v drugih zaščitenih odprtinah.
Tujerodnih vrst ne smemo zamenjati z domorodnim evropskim sršenom
Evropski sršen (Vespa crabro) je nekoliko večji, doseže dolžino 3‒3,5 cm. Vrste se razlikujejo tudi po obarvanosti. Glava in oprsje evropskega sršena sta rdečerjava, zadek pa pretežno rumen, noge so v celoti rjave. Sprednji del glave s čeljustmi je rumene barve. V nasprotju z azijskimi imajo domorodni evropski sršeni gnezdo s široko vhodno odprtino na dnu gnezda. Njihova gnezda so tudi manjša, merijo 30 × 60 cm in jih redko postavljajo na prostem ‒ pogosto so v votlih drevesih, stavbah ali dimnikih.
Domorodni evropski sršen je naš zaveznik v boju proti invazivkam
Evropski sršen je pomemben del naše narave ‒ uravnava število žuželk, tudi nekaterih škodljivcev v kmetijstvu. Pomemben je tudi z vidika odpornosti ekosistemov proti azijskemu sršenu, saj je zanj edini naravni tekmec. Ob šibkih populacijah evropskega sršena se bodo lahko tujerodne vrste sršenov pri nas še lažje širile.
Čeprav tudi evropski sršen pleni čebele, njegov vpliv ni tako velik kot v primeru tujerodnih sršenov. Medonosne čebele so med sobivanjem z domorodnim sršenom že oblikovale obrambne mehanizme. V primeru tujerodnih sršenov, posebej azijskih, ki plenijo v velikem številu po več deset sršenov hkrati, pa se čebele ne znajo braniti napadov, se več zadržujejo v panju in ne odhajajo na pašo, kar lahko vodi v propad čebeljih družin. Škoda, ki jo domorodni sršen povzroči v čebelarstvu in sadjarstvu, je manjša, kot so njegove koristi v okolju, zato ga ne smemo uničevati.
Ne ukrepajte sami
Strah pred invazivnim tujerodnim azijskim sršenom ne sme sprožiti nepremišljenega lovljenja sršenov, saj lahko s tem dosežemo nasproten učinek. Ne nastavljajte neselektivnih pasti za lovljenje sršenov, saj se vanje prepogosto ujamejo tudi domorodni sršeni in druge žuželke. Obramba mora temeljiti na hitri zaznavi in ukrepih ‒ lociranju in uničevanju gnezd s strani primerno opremljenih in usposobljenih služb.
Zaradi potencialne škode, ki jo azijski sršen lahko povzroči našim ekosistemom in kmetijstvu, je izjemno pomembno, da se ob morebitnem opažanju ukrepa hitro in učinkovito. Skupaj lahko pripomoremo k ohranjanju naravnega ravnovesja in zaščitimo domorodne vrste.
Viri:
Bevk, D., Verbič, T. 2024. »Domači sršen«, spregledani varuh čebel. Slovenski čebelar 6/2024 (126): 174‒175.
Kus Veenvliet, J., Veenvliet, P. 2020. Opisi izbranih invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo. Poročilo naloge: Materiali za ozaveščanje o invazivnih tujerodnih vrstah. Zavod Symbiosis.
EASIN ‒ European Alien Species Information Network:
Dodatno gradivo:
Azijski sršen (Vespa velutina): https://www.invazivke.si/vrste_zapis.aspx?zapst=53
Azijski sršen (Vespa velutina):
Orientalski sršen (Vespa orientalis): https://www.invazivke.si/vrste_zapis.aspx?zapst=146
Informativni list za prepoznavanje ‒ Možnosti razlikovanja nekaterih podobnih žuželk:
Ocena tveganja za azijskega sršena (Velika Britanija): https://www.iasregulation.be/440/download
Živa Hanc, dipl. bio. Zavod RS za varstvo narave
Oct 02, 2024