Danes, 16. oktobra obeležujemo SVETOVNI DAN HRANE. Čebelarska zveza Slovenije se že leta trudi, da bi bilo na naših krožnikih prisotne čim več lokalno pridelane hrane, najprej preko uvedbe medenega zajtrka in nato preko Tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki je poleg medu sestavljen še iz mleka, kruha, sadja in masla. Na dan ko poteka Tradicionalni slovenski zajtrk pa obeležujemo tudi Dan slovenske hrane na katerega se spodbuja uporaba jedi iz lokalno pridelanih sestavin.

Vlada Republike Slovenije pa je na pobudo 12 stanovskih organizacij decembra lani razglasila, da se tretji teden v mesecu novembru obeležuje kot teden slovenske hrane. Pobudo smo podali: prvopodpisana Čebelarska zveza Slovenije (ČZS), Zadružna zveza Slovenije (ZZS), Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Sindikat kmetov Slovenije (SKS), Zveza kmetic Slovenije (ZKS), Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM), Ekoci - eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajnostno prihodnost, Zveza sadjarskih društev Slovenije, Gibanje Oskrbimo Slovenijo - Štafeta semen, Gibanje Rajski vrt in Konzorcij evropsko zaščitenih živilskih pridelkov in izdelkov. S tem pomembno nadgrajujemo Tradicionalni slovenski zajtrk, s katerim dajemo pomen lokalno pridelani, predelani in distribuirani hrani ter s tem vsem tistim, ki so del slovenskega kmetijstva. Namen tedna slovenske hrane je spodbuditi večje naročanje, nakupovanje in uživanje hrane slovenskega izvora in porekla, promovirati slovenske tradicionalne jedi ter spodbuditi trajnosten in zdrav način prehranjevanja.

Vsekakor ima uživanje domače, lokalno pridelane hrane številne prednosti. Na splošno nam zagotavlja državno varnost v obdobju ekonomskih in drugih kriz, saj smo manj odvisni od zunanje trgovine in uvoza živil, zagotavlja ohranjanje podeželja in delovnih mest na podeželju ter varovanje okolja in ne nazadnje tudi ohranjanje zdravja prebivalcev zaradi uživanja kakovostnejše hrane. Lokalno pridelana hrana pride tako rekoč neposredno na naš krožnik in ni izpostavljena dolgim transportnim potem, saj s tem živila izgubljajo svojo biološko vrednost. Zaradi kratkih transportnih poti se v živilih predvsem v sadju in zelenjavi ohranijo vitamini in ostale bioaktivne snovi, ki krepijo naš organizem. Tudi kakovost čebeljih pridelkov se z dolgimi transportnimi potmi in nepravilnim skladiščenjem občutno slabša, zato je najbolje, če jih uživamo čim bolj sveže in iz domačega okolja. Kratke transportne poti predstavljajo tudi manjše obremenitve za naše okolje glede sproščanja toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi transportov hrane, potrebne pa je tudi manj embalaže. Z uživanjem lokalno pridelanih živil izražamo podporo lokalnim proizvajalcem oz. domačemu gospodarstvu, saj prispevamo delček k ohranjanju delovnih mest in poseljenosti na podeželju. Uživanje domače hrane je neposredno povezano tudi z varovanjem in ohranjanjem okolja v katerem živimo.

Naš odnos do hrane mora biti vzgled, ki ga dajemo našim zanamcem, saj je od tega odvisno kakšna bo naša in njihova prihodnost. Obnašajmo se spoštljivo do hrane, uživajmo lokalno pridelano hrano in prehranjujmo se trajnostno. Hrana je dragocena dobrina.

Mojca Pibernik,
svetovalka JSSČ za ekonomiko
Foto: Arhiv ČZS