Članek
​Napoved medenja
Objavljeno May 28, 2024

Mesec maj se izteka in prehajamo v meteorološko poletje in upajmo, da z njim do višjih temperatur in dnevov brez padavin. Teh imamo letos res obilo in krepko presegamo dolgoletna povprečja, kar se pozna tudi na izkoriščanju čebeljih paši. Kljub velikemu potencialu, ki ga beležimo na področju povzročiteljev medenja na več rastlinskih vrstah so donos skoraj nični. Ne glede na donose pa smo sedaj v ključnem vprašanju leta, ki bega predvsem prevaževalce, kam na naslednjo pašo? Smo pred pašo na lipi in kostanju hkrati pa se nam kažejo obeti za manino pašo. Predvsem pomembna paša na jelki oz. hoji.
Lipa in kostanj
Čas cvetenja predvsem kostanja se nekoliko zamika, razlog za to so nižje temperature, večino nočnih temperature v zadnjem tednu ni preseglo 10 °C kar je upočasnilo razvoj. Tako kostanj tudi na območju Primorske rabi še vsaj par dni za začetek cvetenja. Temu področju bo sledil jug države, Bela krajna, Gorjanci, Brežice kjer prve cvetove sedaj pričakujemo po 5. juniju. Na območje Haloz, Slovenskih goric ter nižjih leg Štajerske, Dolenjske in osrednjega dela držav z Litijskim območjem pa prve cvetove v toplejših legah pričakujemo po 10. juniju.
Malolistna lipa ni kaj dosti upočasnila razvoja. Lahko, da bo začetek cvetenja za kašen dan ali dva kasnejši kot smo sprva napovedovali. Začetek cvetenje malolistne lipe pričakujemo okoli 5. junija. Prva bo na območju Metlike, Črnomlja, Nove Gorice, Kanala in v nižjih legah Tolmina. Postopoma se bo razvoj in cvetenje pomikalo v višje in pozne lege. Kjer pričakujemo razcvet med 10. in 15. junijem. V primeru hladnejšega vremena se lahko začetek še za kakšen dan zamakne.
Smreka
Na smreki enako kot ob zadnjem poročanju opažamo predvsem tri vrste uši. Opazna je zeleno progasta smrekova ušica nato močno puhasta smrekova ušica, ki jo predvsem beležimo na območju Pohorja in Notranjskih gozdov. Kot zadnjo pa opažamo rdečerjavo puhasto smrekova ušica na letošnjih vršičkih. Opažamo jo po vseh večjih sestojih po državi tudi že na območju Gorenjske in Koroške. Številčno se predvsem zadnja krepi in se seli v višje hladnejše lege kjer so majski poganjki še mladi. Mana te ušice lahko naglo kristalizira.
Jelka
V zadnjih dneh kolikor je vreme dopuščalo smo pregledali vse sestoje hoje po državi. Stanje na hoji je obetajoče. Letos preseneča število rjave hojeve uši, ki jo brez težav zasledimo na vseh večjih sestojih po državi. Največ na območju Hrušice in mestoma na širšem območju Javornikov. Posamezne kolonije so vidne tudi na območju Kočevskih gozdov, Dolenskih toplic, Savinjske doline in južnega dela Pohorja. Ta uš ne izloča tako dolgo kot zelena hojeva ušica je pa lahko zelo dobra podpora ostalim virom tudi omenjeni zeleni hojevi ušici. Zelena hojeva uši prav tako zasledimo v vseh večjih sestojih po državi. Najbolje je sedaj prisotna v nižjih sestojih. Kot so Dolenjske toplice, vznožje vzhodnega dela Kočevskega roga, nižinah Savinske doline kjer je prisotna jelka in na vznožju Javornikov nad Cerkniškim jezerom. Mestoma naštejemo večje število uši tudi na območju Pivškega dela Javornikov, Logaške planote in Hrušice. Uši opažamo tudi na območju Pohorja tako južnega kot tudi severnega dela, vendar so za enkrat še manj številčne.
Opažamo predvsem majhne, mlade uši, ki so v fazi razvoja. Tako, da so to sedaj uši druge, tretje ali četrte generacije odvisno od lokacije. Nižje toplejše lege imajo zgodnejši razvoj tam so lahko prisotne tudi že krilati osebki, ki predstavljajo tretjo ali četrto generacijo. Ta faza razvoja je potrebna, da se populacija razširi na nova drevesa in območja in da se število osebkov namnoži do te mere, da omogočijo pašo. Glede na vreme je večina izločkov še vodenih z veliko osebnostjo vode, kar čebele nerade koristijo. Donosi so dobro vidni na tistih območjih kjer dežja ni bilo vsaj dva dni, saj tam izločki vsebujejo manj vode in je delež sladkorja večji kar čebele z veseljem izkoristijo.
Poleg naštetih virov medenja še vedno beležimo uši tudi na preostalih rastlinskih vrstah: hrastu, topolu, jesenu, bezgu, vrbi, bukvi, leski, travnih rastlinah, gozdni podrasti, … Zato je zelo težko oceniti kaj bodo čebele prijeli in v kolikšni meri. Lahko pričakujemo, da bo izkoristek mane ob začetku cvetenja lipe in kostanja manjši, saj se načeloma čebele raje obrnejo na ta vir medenja. Ni pa nujno, če je oz. bo izločanje hoje obilno in vreme primerno bo glavnina donosov še vedno lahko iz hoje.

Še enkrat bi vas radi opozorili, da glede na pojavljanje več vrst ušic je/bo možno, da na posamezni lokaciji med v satju kristalizira, saj nekatere iz med ušic na smreki in listnih rastlinah izločajo mano, ki naglo kristalizira. Zato ob morebitnih donosih preverjajte stanje v panjih.

Vsem želim lepega vremena in NAJ MEDI!


Aleš Bozovičar, ONS

#napovedmedenja #društva #čebelarstvo #czs #aktualno