V teh dneh smo pregledali vse večje sestoje hojevih dreves po Sloveniji. Splošna slika povzročiteljev medenja na hoji ni slaba. V zadovoljivem številu najdemo tako kolonije rjave hojeve uši kot tudi zelene hojeve uši. Dobro pokapanost podrsati in večje število obeh vrst ušic smo našteli na območju Cerkniškega dela Javornikov, mestoma tudi na Pivškem delu Javornikov, na območju Hrušice (na območju Kalc in Podkraja). Mestoma boljšo pokapanost opažamo tudi na Logaški planoti in Ljubljanskem vrhu. Nekoliko južne ne območju Ribniško - Kočevskih gozdov je trenutno najlepša slika v vznožju Kočevskem rogu. Začetke pokapanosti beležimo tudi v vznožju Stojne in Goteniške gore vključno s Travno goro. Na območju Dolenjskih toplic se pokapanost trenutno zmanjšuje in je za donose zaslužena lipa.
Uši opažamo prav tako vzhodneje na območju Gornjega gradu in južnega ter severnega dela Pohorja. Nekoliko lepša slika je na območju Severnega dela Pohorja (Ruško, Lovrenško in Ribniško Pohorje). Kjer beležimo predvsem mlade zelene uši, kar nakazuje začetek njenega razvoja. Edino vprašanje, ki se tu pojavlja je neurje, ki je bilo v petek. Na posameznih legah, predvsem južnega Pohorja mestoma pa tudi severnega dela je klestila toča.
Uši na hoji smo opazili tudi pod hojevimi drevesi na območju Koroške tudi tu predvsem mlade zelene uši. Pokapanost mestoma beležimo tudi na območju Trnovskega gozda, vendar moramo za boljši obet tu za enkrat še počakati.
Dež, ki ga imamo ves čas je za razvoj uši ugoden je pa res, da je sedaj zadnji čas, da se vreme stabilizira, ker pašnih dni nam zmanjkuje ne glede, da jih v večjem delu države skoraj še sploh nismo imeli. Čez 14 bo poletni solsticij in dolžina dneva se bo začela krajšati. Kar je prvi znak za čebele o začetku priprav za zimo.
Ne glede na pokapanost podrasti pod hojo je sedaj zelo težko oceniti kaj čebele nabirajo in v kolikšni meri. Stanje rastlin v naravi je dobro in ko je vreme sončno je virov v naravi več. V višjih legah nad 800 n.v. je prisotna še rdečerjava smrekov uš, ki prav tako dobro izloča. Uši so prisotne skoraj na vseh listnih drevesnih vrstah. Bogato cveti gozdna podrast (malina, robida, kadulja), ogromno travnih površin je še ne pokošenih, kjer dobro cvetijo različne vrste detelj in trav. Poleg tega cveti lipa, njeno cvetenje se je pomaknilo tudi v višjih legah, v temperaturah, ki jih imamo te dva dni zagotovo medi in je zaslužni vir medenja k stanju tehtnic.
Predno premikate čebele na svoja stojišča preverite stanje pokapanosti in ostalih medovitih virov v naravi. Mogoče je bolje sedaj izkoristiti zanesljivejše paše na kostanju in predvsem lipi in se nato obrniti proti gozdu, ko se bo slika stanja povzročiteljev medenja še bolj zbistrila.
Glede na stanje v naravi rabimo samo vreme.
NAJ MEDI!!!

Aleš Bozovičar, ONS