Približujemo se koncu letošnjih nektarnih paš, hitro se je obrnila pašna sezona in že ponovno bo to ena iz med slabših. Ne glede koliko so rastline obetale je vreme onemogočal njihov izkoristek in letošnje prestopno leto je ponovno pokazalo, da velik obet še zdaleč ne pomeni veliko medu v sodih.

Kostanj
Dež, v večjem delu tega tedna, je pripomogel k hitrejšemu končanju cvetenja do višine 650 n.v. Višje so cvetovi še vidni in pričakujemo donose vse do ponedeljka, ko naj bi Slovenijo ponovno prišel pas padavin. Kljub vremenu, ki ni bilo ugodno je kostanj letos ponudil zadovoljivo pašo. Na nekaterih območjih, ki so imeli nekoliko več sreče z vremenom je teža panjev narasla tudi za več kot 20 kg, kar na kostanju redko beležimo.

Lipovec
Cveti le še na zelo poznih in višjih legah na območju Kobarida in na območju Ribnice ter Kočevje tudi ta rastlina bo po pričakovanjih s ponedeljkovim dežjem končala. Se pa poleg cveta pojavlja izločanje uši na lipi in lipovcu. Tako, da lahko čebele izkoriščajo tudi ta vir. Uši pa lahko izločajo tudi še po dežju v prihodnjem tednu, če le ne bo neurji, ki bi uši zbil iz dreves.

Smreka
Na območju Gorenjske, Koroške, posameznih leg v notranjosti države in Pohorskega dela nad 900 m n.v., je še prisotna rdečerjava smrekova ušica katera tudi dobro izloča. Poleg nje se pojavljaj še sivozelena smrekova ušica. Značilnosti obeh ušic je, da mana naglo kristalizira že v satju, kar se že dogaja in beležimo kristalizacijo. Donosi na teh območjih so lahko do 2 kg na dan, seveda, če le ni padavin. Rdečerjava uši bo lahko prisotna še do 1 tedna dni ali v res visokih legah do koder smreka še uspeva še cca 14 dni potem bodo poganjki oleseneli in uš bo propadla. Sivozelena lahko obstane tudi dlje in bo lahko prisotna tudi še v nižjih legah. Jo pa predvsem opažamo na teh območjih, ki so zgoraj navedena.

Hoja
To je rastlina na katero upamo, da nam še ponudi pašo po koncu lipe in kostanja. Verjamem, da vsi nestrpno pričakujete prve znake in napovedi kje bi se letos lahko pojavila v zadostni meri za medenje. Žal vam trenutno te napovedi še ne morem dati.

Takoj, ko je bilo sedaj suho vreme sem pregledal vse večje sestoje po državi in preverjal stanje zelene hojeve ušice. Prva težava pri spremljanju njenega razvoja je vreme. Enostavno ne omogoča dovolj suhih dni za zanesljivejšo oceno. Še vedno je prisotna na vseh lokacijah, ki sem jih omenil pri zadnjih napovedih. Beležimo jo le v nižinah do 650 m n.v. na območju vzhodnega dela Javornikov, vse od Cerknice do Loške doline. Prisotna je tudi na Ribniškem območju (nižina Travne gore) in na območju Kočevja (v nižinah Goteniške gore, Stojne in Kočevskega roga), beležimo jo tudi na območju Sodražice in Velikih Lašč. Beležimo jo tudi na severnem delu Pohorja, sicer manj kot pred zadnjim dežjem. Mestoma je pokapano tudi na območju Logaške planote, Hrušice, Pivškega in Ilirsko Bistriškega dela Javornikov ter gozdov osrednjega dela države (Lj. Vrh in Krim). Vendar so to res posamezna drevesa.

Trenutna slika ne prikazuje zadostne pokapanosti in tudi ne zadostnega števila uši za obet paše. Bojim se, da bomo prve zanesljivejše znake videli šele na tehtnicah, ko se bo vreme stabiliziralo in ko bosta lipa in kostanj odcvetela. Stanje bomo še pregledovali in vas o njem sproti obveščali. Svetujemo vam, da si pregledate stanje na območju svojih stojišč in se na podlagi tega odločite za premik ali čakanje na hojevo pašo.

Naj medi!

Aleš Bozovičar, ONS