Na 62. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA je potekala tudi strokovna razprava o določitvi vrste medu. Razpravo je vodil Aljaž Debelak, svetovalec za zagotavljanje varne hrane pri Javni svetovalni službi v čebelarstvu (JSSČ). Naši gostje so bili g. Andrej Jernej, terenski svetovalec ČZS in čebelarski mojster, g. Peter Kolar, lastnik najboljšega akacijevega medu in šampiona na letošnjem senzoričnem ocenjevanju medu AGRA, g. Dušan Jere, lastnik najboljšega kostanjevega medu in g. Jožef Tigeli lastnik najboljšega cvetličnega medu.

Določitev vrste medu ni vedno enostavna, še posebej za manj izkušene čebelarje. Pri tem si lahko pomagajo z uslugami JSSČ, ki so za njih brezplačne. Za določitev vrste medu mora čebelar dostaviti 250 g kozarec medu na sedež ČZS, lahko ga pošlje po pošti ali dostavi osebno v času uradnih ur. Vzorec medu lahko osebno dostavi tudi na katero izmed izpostavitev JSSČ po Sloveniji (uradne ure svetovalcev so dostopne na: https://www.czs.si/content/B1?sif_co=B1).
250 g vzorec medu mora biti v primerni embalaži, ustrezno označen z vsemi obveznimi podatki, ter s pripisom telefonske številke in elektronskega naslova čebelarja za namen sporočanja rezultatov analize.
Primer pravilnega označevanja: https://www.czs.si/Upload/Kartica_tisk_pop%20(1).pdf

Vzorcu medu v laboratoriju izmerimo vsebnost vode in električno prevodnost, ki sta dva pomembna kriterija kakovosti medu. Med mora ustrezati Pravilniku o medu in ne sme vsebovati več kot 20 % vode, v Pravilniku za Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo pa je ta meja določena na manj kot 18,6 %. Z električno prevodnostjo določimo izvor medu. Vrednosti nižje od 0,8 mS/cm opredeljujejo med cvetličnega oz. nektarnega izvora, vrednosti višje od 0,8 mS/cm pa med gozdnega oz. maninega izvora, pri čemer pa moramo kot izjemi upoštevati lipov ter kostanjev med. Vzorcu nato v panelu najmanj treh senzoričnih preskuševalcev opravimo še senzorično analizo. Preskuševalci so opravili izobraževanje na Biotehniški fakulteti, UL in svoje znanje redno obnavljajo. Senzorične lastnosti najbolj pogostih vrst medu v Sloveniji si lahko prebereta na povezavi: http://www.slovenskimed.si/Si/med_vrste.php.
Glede na izmerjeno električno prevodnost in senzorične lastnosti medu določimo vrsto. Analizno poročilo v katerem svetujemo čebelarju kako označiti določeno serijo medu, posredujemo čebelarju po elektronskem naslovu.

Čebelarji imajo v okviru JSSČ tudi možnost koriščenja brezplačnega svetovanja na njihovem domu. Za to se dogovorijo s terenskim svetovalcem na njihovem območju. Seznam terenskih svetovalcev je dostopen na: https://www.czs.si/content/B2?sif_co=B2. Kako ta postopek poteka nam je predstavil g. Andrej Jernej, terenski svetovalec za Celjski okoliš. Terenski svetovalec s seboj prinese inštrumente in opravi enake meritve, kot jih lahko naredimo v laboratoriju, ter prav tako opravi senzorično analizo in svetuje čebelarju kako naj označi analizirano serijo medu. V kolikor na podlagi terenske meritve vrste medu ne mora določiti, čebelarju odvzame vzorec in ga dostavi v laboratorij ČZS, kjer opravimo prej opisane analize.
Določitev vrste medu ni vedno izvedljiva. Med je lahko po izvoru iz različnih virov nektarja in mane, kar je precej pogosto pri čebelarjih, ki na posameznem stojišču opravijo zgolj eno točenje v sezoni. V takšnem primeru lahko med izraža različne senzorične lastnosti, brez prevladujočih, ki bi bile značilne za posamezno vrsto. V tem primeru čebelarju svetujemo, da analizirano serijo medu označi kot »med«, brez določene vrste, kar je prav tako v skladu s Pravilnikom o medu. Takšen med pogosto vsebuje pestrost arom in okusov, ter je lahko zelo všečen za potrošnike, ne bo pa ocenjen z veliko točkami na senzoričnem ocenjevanju medu, kjer se iščejo tipične senzorične lastnosti za posamezno vrsto medu.

Najboljši medovi na ocenjevanju so v velikem deležu iz enakega vira nektarja oziroma mane in imajo zelo dobro izražene senzorične lastnosti posamezne vrste medu. Takšni so bili medovi sogovornikov na razpravi, ki so prejeli nazive »prvak vrste« na ocenjevanju. G. Peter Kolar, g. Dušan Jere in g. Jožef Tigeli so enotno povedali, da je priznanje iz ocenjevanja medu odraz dobrega dela čebelarja in rezultat ogromno truda, predstavlja pa tudi dobro tržno orodje v prihajajočih mesecih.
Zaupali so nam tudi napotke, kako pridelati takšen med. Vsi so poudarili, da moramo imeti močne in zdrave čebelje družine, ki so pripravljene na izkoriščanje kratkotrajne izdatne paše. Pomembna je izbira lokacije, ki mora imeti v neposredni bližini čebelnjaka količinsko dovolj vira medenja, ta pa mora biti prevladujoč. G. Kolar je poudaril, da moramo imeti v medišču izključno deviško satje, kar je še posebej pomembno pri akacijevem medu. Vsi izmed govorcev so pred nastopom paše, oziroma, ko sta kostanj in akacija že bila v razcvetu, popolnoma iztočili mediščno satje in tako odstranili med, ki bi lahko vplival na senzorične lastnosti končnega pridelka. Nato je potrebna res izrazito dobra paša, kmalu po njenem zaključku, ko med dozori, pa ga moramo tudi iztočiti. Vsi so se strinjali, da je nenazadnje za pridelavo takšnega vrstnega medu potrebno tudi nekaj sreče.

Poleg naših treh sogovornikov sta naziv prvaka vrste prejela tudi g. Jernej Benedičič iz Železnikov za najboljši gozdni med in g. Josip Kotiščak iz Hrvaške za najboljši lipov med.
Rezultate senzoričnega ocenjevanja medu na AGRI si lahko ogledate na povezavi:
https://www.ocenjevanja.pomurski-sejem.si/wp-content/uploads/sites/13/2024/08/Katalog-med.pdf

V letošnjem letu bomo premierno izvedli tudi evropsko ocenjevanje medu v Kopru, kjer bo mednarodno priznana ocenjevalna komisija najboljšim podelila nazive EVROPSKI PRVAK 2024, kateri bodo deležni tudi posebne izpostavitve v Evropskem parlamentu.
K sodelovanju vabimo vse čebelarje in polnilce medu iz evropskega prostora!
Več informacij na: https://www.honey-contest.eu/

Aljaž Debelak
Svetovalec za zagotavljanje varne hrane
Javna svetovalna služba v čebelarstvu